Dva tedna, ki sta bila v prvotnem načrtu, sta se spremenila v tri mesece. Na začetku si dela na daljavo nisem predstavljala, imela sem občutek, da brez razlage ne bom razumela snovi in na tak način ne bom pridobila znanja, ki bi ga morala. Kmalu sem se naučila, da moram biti bolj organizirana kot doslej in delati stvari sproti. Zame je bil to velik izziv, kajti moja slaba navada je, da odlašam in vse naredim zadnji trenutek. To ni bila edina skrb pri pouku na daljavo, imela sem nekaj težav s tehnologijo, saj je moja računalniška pismenost nekoliko slabša. Obe težavi sta se iz dneva v dan popravljali in lahko rečem, da do konca tega šolskega leta povsem odpravili.
/…/ Ena iz med mojih najljubših prednosti je dejstvo, da sem lahko ves čas doma. To mi je všeč, ker v dijaškem domu občasno pogrešam družinske hece, večerne ure, preživete ob televiziji s kokicami, neumne prepire z bratoma, sprehode s psom in na splošno Kras. /…/ Kljub temu da sem se imela doma krasno, sem res pogrešala prijatelje in sošolce, kdaj pa kdaj tudi učitelje. /…/ Vsake toliko sem spregledala ali celo prespala video konferenco in še ves dan nosila občutek krivde. Zagodla nam je tudi tehnologija, ponavadi ravno ob kakšnem testu ali spraševanju, tako da sem se na trenutke prav bala, da mi ocene ne bodo potrdili in bom morala pisati še enkrat. Razen tega se mi taka ocenjevanja niso zdela tako grozna in težka. Mislim, da so bila nekatera še prelahka in povrh so se upoštevala samo za polovično oceno. Menim, da mi je “korona” zelo popravila uspeh in zmanjšala pritisk. Nisem prepričana, da sem med poukom na daljavo osvojila najobsežnejše znanje, vendar boljše kot nič bo.
Glede na dano okoliščine lahko profesorje samo pohvalim. Trudila sem se biti najboljša možna učenka in sama upam, da sem delo opravila zadovoljivo. /…/ Komaj čakam, da se vidimo ob podelitvi spričeval in malo pokramljamo ter si izmenjamo izkušnje. Verjamem, da bomo vsi bolj zgovorni, kot smo bili na video konferencah, in nujno se moramo kot razred povezati in sodelovati, ker smo v tem času ugotovili, da je sodelovanje naša šibka točka.
Laura Birsa Jogan
/…/ Večina profesorjev je imela redne tedenske konference, nekateri pa so si vzeli čas in vse razlage snovi posneli ter jih objavili v spletni učilnici, kar je zelo pripomoglo k razumevanju snovi. Ravno tako pa videokonference in posnetki še vedno niso nadomestili razlage v šoli, saj si v šoli bolj prisoten in imaš boljši stik s profesorjem. Slabost je bila mogoče tudi v tem, da je bilo na začetku res veliko snovi in nalog nismo mogli opraviti v dogovorjenem času. Nekaterim niso delali mikrofoni, internetne povezave …, a mislim, da se je na koncu vse uredilo kljub težavam, ki so se pripetile med določenimi spraševanji, pisanjem testa …
Skozi obdobje pouka na daljavo sem pri sebi spoznala , da moram biti vesela za to, kar imam, živeti v sedanjem trenutku in verjeti, da se vse zgodi z določenim razlogom – namenom.
Zala Bušen
V času šolanja na daljavo smo se naučili veliko stvari, čeprav nismo hodili v šolo. Nekatere bi se (ali naj bi se) prav tako naučili (matematike, kemije, slovenščine …), drugih pa si verjetno najraje ne bi želeli vedeti. Gotovo smo se naučili ceniti šolo, kot jo poznamo že stoletja, in da tehnologija ni vsemogočna. Sam sem bil velik del tega časa brez dostopa do internetne povezave – z bratom, sestrično in teto na domu starih staršev. Po skoraj mesecu šolanja na daljavo je končno prišel tehnik in uredil internet v hiši (in še to je včasih zatajilo). Ko je postalo jasno, da se v šolo ne bomo več vrnili, smo se odločili, da bomo šli raje domov k našim staršem. Bilo je pa v drugi polovici maja. Končno sva se z bratom spet videla z našo družino, ki sva jo počasi že pogrešala. Seveda pa težav še zdaleč ni bilo konec. Doma nas je pet, od tega sta oba starša profesorja in sta tudi sama morala biti v stiku s svojimi dijaki. Tako se je zgodilo, da smo včasih bili vsak v svojem »razredu« in je doma zmanjkovalo prostora, z njim pa tudi interneta. Nemalokrat je koga izmed nas vrglo s predavanja. /… /
Kristjan Biancuzzi
Meni je bilo v redu, da je bilo na splošno manj dela kot ponavadi, testi so bili lažji, kot bi bilo spraševanje iste snovi, v glavi pa je ostalo precej manj kot bi, če bi to snov obravnavali v šoli.
Rene Turk
Pouk na daljavo mi je vsekakor zelo ustrezal. Všeč mi je bilo, da sem si obveznosti za šolo razporedila po svoje, skozi ves dan. Veliko časa sem posvetila tudi sebi: začela sem se ukvarjati s športom, ogledala sem si filme, za katere prej nisem imela časa, spekla veliko piškotov in ostalega peciva, za kar sem običajno imela čas le ob vikendih. Najpomembnejša stvar pa je bila, da sem ugotovila, da je kljub vsemu izredno lepo živeti z vsemi člani moje družine. /…/
Natalija Žižek
Šola na daljavo mi je na začetku delala veliko preglavic, a sem se kaj kmalu privadila na vse skupaj. Sprva se je bilo težko prilagoditi na vse video konference in druge obveznosti, a smo vsi skupaj kmalu našli svoj ritem. Dopoldne je bila na sporedu šola, popoldne pa sem nekaj časa posvetila tudi učenju.
Profesorji so se večinoma zelo potrudili, da so nam obravnavano snov čim bolj razumljivo predstavili. Nekateri so nam v spletno učilnico pripeli »powerpoint« z audio posnetkom razlage, drugi so z nami delili svoje zapiske, spet tretji so pripravili kar video konferenco. Najbolj mi je ustrezal način s »powerpointom«, a mi na srečo noben od predmetov ni delal težav. Vsa snov, ki smo jo obravnavali v času karantene, mi je bila razumljiva. V primeru, da sem prišla do zanke, ki je nisem znala sama razvozlati, sem se posvetovala s profesorjem in mi je ta takoj podal namige, kako to rešiti. Glede na okoliščine, mislim, da sem šolsko leto zaključila še kar v redu. Osvojena snov na drugačen način je bila lahko tudi plus. Naučila sem se delati malo bolj samostojno, saj sem marsikaj morala postoriti sama. Menim, da je bila karantena en velik izziv in ne ovira.
Zagotovo je vsak našel nekaj, kar mu je pomagalo pri osebni rasti. Vsi smo imeli malo več časa, ki smo ga posvetili sebi. Res pa je, da je bilo hudo brez stika s prijatelji, a smo tudi to prestali. Glede na to, da smo šolo morali zaključiti na malo drugačen način, upam da bomo s septembrom lahko spet začeli z ustaljenimi navadami, saj že kar močno pogrešam duha, ki je prisoten v šoli.
Meta Kržič
/…/ Najdejo se dobre in slabe stvari o pouku na daljavo. Menim, da je večina slabih, in sicer – ni mi všeč, da ni fizičnega srečanja in menjave okolja, to mi zmanjša motivacijo in sčasoma postane dolgočasno, snov ni tako podrobno obdelana in komunikacija je zelo otežena. Tudi realno ocenjevanje po mojem mnenju ni mogoče (plonkanje, komunikacijski kanali …). /…/
V tem času sem se naučila boljšega razporejanja časa, odločevati, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Ker smo bili toliko časa doma, naši starši pa tudi, sem se v tem času z njimi zbližala in mogoče postala malo bolj potrpežljiva. Meni osebno pouk na daljavo ne ustreza toliko kot običajen pouk, se pa zavedam, da je bilo take ukrepe potrebno sprejeti in mislim, da so bili izpeljani odlično, glede na razmere.
Mariša Novinc
Čas, v katerem smo se znašli, nas je vse močno presenetil. Stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne in običajne, so naenkrat postale nekaj posebnega in nedosegljivega. Že v prvih dneh karantene sem se zavedala, kako veliko mi pomenijo prijatelji, ki sem jih do tedaj lahko pogosto srečevala, a so srečanja z njimi naenkrat izhlapela. Pouk na daljavo se mi zdi veliko bolj učinkovit, a hkrati dolgočasnejši. Za take šolske ure velja, da mi vzamejo manj časa, kot bi mi ga v šoli, a si snov tudi manj zapomnim, saj ni enako, kot če bi mi jo profesor v živo razložil. Pogrešam tudi stik s sošolci in ostalimi, ki sem jih pred epidemijo vsakodnevno srečevala. A kljub temu da nam je virus odvzel toliko lepih stvari, nam je prinesel tudi kaj dobrega. Pridobili smo čas, ki ga lahko posvetimo družini in samemu sebi.
Natalija Petrič
Izobraževanje na daljavo mi je ustrezalo, saj sem si lažje razporedil učenje skozi dan. Slabo je bilo to, da sem nekatere stvari dal na stran in jih mogoče tako malo zanemaril. Zdi se mi, da smo snov dobili dobro posredovano in da sem iz nje dobil enako znanja, kot bi ga sicer v šoli. Med tem časom sem ugotovil, koliko truda potrebujem za učenje in koliko časa porabim za določeno oceno.
Teo Molar
/…/ Všeč mi je bilo predvsem to, da smo si lahko sami razporedili čas. Tako sem lahko za šolo začela delati, kadar sem sama želela, stvari opravila hitreje, imela več prostega časa in pa seveda lahko občasno več časa spala. Zelo dobra stvar je tudi ta, da je bilo v tem času veliko manj stresa. Stres je lahko v šoli kar velik problem, medtem ko je šolanje v domačem, poznanem prostoru veliko manj stresno. Ker sem lahko nekatere predmete končala precej hitro, sem pridobila veliko več časa za učenje, saj sem drugače domov iz šole prišla šele ob treh popoldne. Več časa sem tako imela tudi za razne hobije, druženje z družino …
A kot skoraj vsaka stvar, ima šolanje na daljavo tudi slabe plati. Predvsem je bil pri meni
problem pomanjkanje motivacije. Težje se je bilo spraviti k delu. Problem se pojavi tudi pri
pridobljenem znanju iz tega časa. Pri večini predmetov mi je manjkala profesorjeva razlaga. Pri pouku v šoli veliko odnesem že od same razlage med uro. Nekateri profesorji so nam snemali svoje razlage, kar je zelo priročno, saj lahko posnetek večkrat poslušaš, če si kaj zamudil. /…/
Jana Skočir
/…/ Potrebna sta bila čas in vztrajnost, da sem se privadila na nov način šolanja. Kljub temu da so se mi okoliščine na začetku epidemije zdele popolnoma neugodne, sem sčasoma postajala vse bolj motivirana za učenje in opravljanje svojih delovnih nalog. Kot pri vsaki novi situaciji sem dosegala vzpone in padce, vendar sem dandanes vesela in hvaležna, da sem lahko uspešno prebrodila te negotove čase. Menim, da je včasih dobro zamenjati delovno okolje, v našem primeru učilnice za svoje sobe, v katerih smo prepuščeni večinoma sami sebi in lastni motivaciji ter delovnim navadam. Iz pretekle situacije smo se lahko tudi mladi naučili biti malce bolj samostojni in odgovorni, saj bomo posledice učenja ali pa lenarjenja nosili s seboj vsaj v začetku novega šolskega leta, ko se bomo, upam da, srečali ponovno na šolskih hodnikih.
Kaja Glešič
Prva dva tedna karantene sem samo čakala, kdaj se bomo lahko spet vrnili v šolo. Izgubljala sem živce s spletno učilnico, dela je bilo preveč, naloge so se mi kopičile, narejenega pa ni bilo nič. Potem sem se počasi le privadila na ta nov sistem, opravila vse takoj, ko je bilo objavljeno v spletni učilnici, in pouk na daljavo mi je postal kar všeč. Res je, da smo obdelali manj snovi in ne tako podrobno, kot bi jo sicer, a osebno se mi zdi, da sem zaradi bolj sprotnega in samostojnega dela odnesla več.
Hana Valič
/…/ Menim, da sem se v šoli več naučila kot doma. Zdi se mi tudi, da v šoli predelamo
več snovi. V živo lahko zastaviš veliko vprašanj v trenutku, ko nečesa ne razumeš. Kljub vsem
videokonferencam se učnih ur v živo ne da nadomestiti.
Anja Novak
Dobre strani pouka na daljavo:
* Lahko smo si razporedili čas šolskih obveznosti na katere koli ure v dnevu,
* manj stresa v primerjavi s poukom v živo.
Slabe stvari pouka na daljavo:
* Več časa pred računalniškimi ekrani kot ponavadi,
* več je dela, kot če se hodi v šolo,
* učenje je kljub razlagam na daljavo oteženo, saj se snovi ni stalno obnavljalo, kot se to dela v šoli.
Pouk na daljavo je težaven, zato bodimo veseli, da se to pri nas ne prakticira kot ustaljena praksa učenja.
Tilen Plesničar