Ko sva 1. septembra prispeli v dijaški dom ŠGV, sva bili izgubljeni. Upali sva na najboljše: dobre cimre, dobre sošolce, nove prijatelje ipd.
Okoliščine, v katerih sva se spoznali, so bile nekaj ‘nadnaravnega’. V dvigalu, tik pred vselitvijo v sobe, sem spoznala punco, ki se je vljudno predstavila. Kmalu sva ugotovili, da sva v istem razredu, kakšno minutko pozneje pa sem po naključju izgovorila ime svoje bodoče cimre, ki je nisem poznala, kaj šele videla v živo. Punca v dvigalu je bila začudena, nakar sva ugotovili, da bova kot cimri skupaj še celo šolsko leto. Svojo cimro sem torej spoznala v dvigalu ob vselitvi v dijaški dom.
Prvi večer je verjetno vsakega obdala misel na dom, družino … Naslednje jutro pa je že sledil prvi dan pouka na gimnaziji. Sicer ni bil še zelo naporen, se pa močno čuti vročina v naši sončni učilnici. Prvi teden na ŠGV je potekal zelo sproščeno, po drugi strani pa je bil naporen, saj se je zgodilo veliko novega, treba si je bilo zapomniti mnogo imen, pravil, obrazov, prostorov …
Zelo nama je všeč glavni odmor, saj imava dovolj časa za pravi oddih, malica pa je zelo okusna in vsak dan je na meniju nekaj novega. Upajmo, da bo v letošnjem in prihodnjih šolskih letih še veliko zanimivih dogodkov, lepih trenutkov in dobrih prijateljev.
Lucija in Rebeka, 1. a